Let it snow!

Hmm, vse tiste govorance, kako ima nizozemska ponavadi samo nekaj dni snega so se nekam potuhlne. Danes smo imeli cel snežni vihar, ki je 5 cm snega na mojem balkonu nadgradil na 20 :) In spet me je nekdo opozoril, kakšno srečo imam ... vihar se je začel 5 min po tistem, ko sem se vrnila domov s faksa in se kar ni hotel nehat :) Upam, da snežne službe delajo tudi čez vikend, sicer bo jutri zabavno na poti na faks :)

pa še par fotk od danes; pot na faks je še vedno tako slikovita kot je bila, samo bolj črno-bela :)

In že ko smo pri fotografijah, kaj menite o tem?

LP

http://www.youtube.com/watch?v=AOc03QtGVIc&feature=player_embedded
Lih tko, če ga slučaj še kdo ni vidu :)

-4, pa kaj!

Ne, nimate samo vi snega!

Res da so ga tu napovedovali že prejšnjo sredo in sva se z Josom hecala, da bodo tokrat Nizozemci imeli sneg pred Ljubljano, pa ste nas prehiteli. Prvič je snežilo v soboto, ma lih toliko, da si se spomnu kako zgleda sneg v fris, a zares pobelilo je šele v ponedeljek. Hehe, kolk je bil moj cimr iz Indije hecen, ko je dol letel s fotoaparatom, cel navdušen :) In se mi zdi da je edini. Folk vozi/hodi/kolesari ko po jajcih, vsi jamrajo kolk je mraz, pločniki so že na debelo pomrznjeni, busi in vlaki imajo zamude, kolone na cestah so neznansko dolge ... ampak nič zato, kolesarske poti so splužene :) (pločniki niso, grrrr) in promet na njih ni nič manjši. Bike forever!

LP iz belega Utrechta!

Den Haag

Ha! Katero je glavno mesto Nizozemske?
Če vprašaš Nizozemca, ima Nizozemska dve glavni mesti: Amsterdam, ki je uradno glavno mesto, in Den Haag, kjer je parlament in kraljica. Očitno tudi njim ni ušeč Amsterdam :P

Tokrat se bom o mojem petkovem izletu v Den Haag (ki je tudi bil v organizaciji ESN) bolj malo razpisala na blogu, saj sem se malo bolj kot običajno izprsla pri opisih slik v Picasi.
Drugače pa običajen izlet: najprej vodena tura po mestu, ki je kar lušno, predvsem pa polno zanimivosti, ogled muzeja Escher, za katerega si nikoli ne bi mislila, da mi bo všeč, nato pa s tramvajem do tako opevane peščene obale. na žalost smo bili dovolj pozni, da nam je sonce obrnilo hrbet, z nočjo pa se je že tako močnemu vetru (ki naj bi bil za te kraje zelo značilen) pridružil še dež, tako da bi mi lahko obala ostala v lepšem spominu kot mi je, vseeno pa človek ne more ostati ravnodušen pri tako ogromnih valovih ... takih namreč še nikoli nisem videla ... res je cajt, da se končno spravim v praksi stestirat moj izpit za čoln :). počutila sem se kot ekstremni fotograf, stat sredi pomola, se držat za drog in tiščat fotoaparat ob ograjo (da je tistih 10 sekund ostal pri miru), med tem ko po tebi udrihata veter in dež. hudo :) Kaj vse človek naredi za eno fotko :P

LP iz jesenske (dež + veter + jesensko listje) Nizozemske :)

You've got mail!

Tko pa zgleda, ko mama pošilja časopise na Nizozemsko, da ne pozabim kako strešice zgledajo :)
Zadeva je potovala 9 dni

Mateja na obisku

Ugotovila sem, da sploh ni tako enostavno bit vodič po mestih, ki jih še sam dobro ne poznaš. ja, saj živim v Utrechtu že dva meseca, ampak še nisem najhujši primer ... kolegica na faksu je tu vsaj tako dolgo, pa ji še ni zneslo do centra, pri čemer živi veliko bližje centru kot jaz :) Je pa biti vodič odličen način, da mesto spoznaš ... z improvizacijo :)

Ta vikend sem namreč preživela v družbi Mateje, za tiste ki je še ne poznate, moje kolegice s faksa. Prišla je že v četrtek zvečer, in po 18 urah vožnje iz vlaka priskakljala neverjetno dobre volje. morem probat tudi jaz, očitno je ful zabavno :P Prišla sem jo iskat na postajo in ji tako prihranila iskanje busa (postaja je kar velika, pri čemer dejstvo, da se neopazno preliva v ogromen nakupovalni center vsekakor ne olajša navigacije), ter lomljenje jezika, da bi šoferju dopovedal, do katere postaje naj te pelje. presneta nizozemska imena, jaz še vedno ne morem pravilno izgovorit imena kampusa -.-

V petek zjutraj sem ji najprej strila okusiti moje delovno življenje. petek je namreč dan za rihtanje celic, da bolj ali manj brez pretiranih pretresov dočakajo ponedeljek, kampus pa je tako ali tako, ... no, z malo ovinka, na poti v Utrecht. Najprej sem ji razkazala laboratorije, nato pa sva se še malo sprehodili po kampusu, saj je nekaj zgradb arhitekturno kar ... impresivnih :) nato pa na bus in v mesto. sprehodu med najbolj znanima trgoma v Utrechtu (De Neude in Dom square) je sledil sprehod ob starem kanalu, pokukali pa sva tudi v nekaj zanimivih trgovinic, ki jih pri nas ne najdeš ... no vsaj jaz jih še nisem, pa Mateja očitno tudi še ne :)
Biti vodič je tudi pomenilo, da sem imela dober izgovor, za se končno povzpet na Domtower, glavno atrakcijo Utrechta, s kar zanimivo zgodovino. danes namreč med cerkvijo in zvonikom leži Dom square, včasih pa so ju povezovali zidovi katedrale. slednjo so namreč gradili dobrih 400 let in to po kosih, saj jim je primanjkovalo denarja. tratji del, tisti, ki je povezoval katedralo in zvonik, je bil zgrajen zadnji in približno tako, kot naši gradijo avtoceste ... peč, nisi ga smel preveč grdo pogledat, za kar pa je kar dobro poskrbelo neurje. leta 1674 so tako zadovi padli in danes morejo župniki čez trg, ko je treba zvonit. Ne, ne se samo hecam - na kar zavidljivo zbirko zvonov (vsi skupaj naj bi bili drugi najtežji nabor zvonov v EU) lahko zvonijo oz torkljajo samo najboljši, izšolani zvonarji. Tower ima dva seta zvonov... prvega sestavlja 14 ogromnih zvonov, na katere zvonijo samo ob najpomembnejših praznikih, kot sta npr božič in velika noč, drug set 50 manjših zvonov pa je namenjen zvonenju ob vsaki polni uri, četrt čez, ob pol ... pri čemer ločijo 4 različne melodije, tako da ljudje vedo koliko je ura, ne da bi pogledali (ne gre za klasično štetje zvenov, ampak dejansko melodijo). na slednje tudi torkljajo, kar sva imeli tudi čast poslušati. Povzpeli sva se relativno pozno, saj prej ni več bilo na voljo kart, tako da sva bili deležni nočne panorame Utrechta, kar je tudi čisto svoje doživetje. In končno bom lahko naredila banner iz svoje fotografije :)

Sobota je bila dan za Amsterdam :) Nisem bila dovolj pametna, da bi si pravočasno zrihtala kakšen pameten zemljevid, a kdor nima na papirju more očitno imet v glavi :P saj sem naju s provizoričnim zemljevidom v vodiču in po spominu brez problemov pripeljala od glavne postaje do tržnice cvetja :) hvala hvala, ni treba aplavzov :P
ko sva se tako napasli na kilometrih čebulic, gomoljev in lončnic, nabavili zalogo črnih tulipanov in razglednic in si privoščili nizozemsko kosilo (sendvič, kaj pa drugega :P) sva se odpravili na glavni trg, izpolnit obvezno kvoto cerkva in drugih kunštnih nepremičnih, nato pa preverit, kaj se podnevi dogaja v rdeči četrti, na poti pa sva zavili še v nekaj podobnega muzeju marihuane, ki je trenutno zaprt. in imeli so čisto tapravi vrt marihuane v kleti, kot v filmih :P Manjkat ni smel niti muzej erotike in seveda šoping :) za razliko od običajnih nizozemskih mest, so štacune v Amsterdamu tudi ob sobotah odprte kar dolgo :) Potem pa zmatrane domov ... hvala bogu za udobne vlake :) Je pa Amsterdam malo popravi prvi vtis, mogoče zato, ker je bilo veliko manj turistov in kolesarjev, še vedno pa ne dovolj, da bi rekla, da mi je mesto všeč :)

nedeljski plani so seveda padli v vodo ... lužo, če sem lahko malo bolj natančna. zjutraj naju je namreč pozdravil dež, kar sva z veseljem izkoristili za dolgo poležavanje, ki se je nadaljevalo z zajtrkom ob fajn filmu, popoldne, ko je vreme prišlo malo k sebi, pa sva se sprehodili do gradu v Zeistu, od koder naju je čez kakšno uro pregnal mraz in lakota, tako da sva dan zaključili na toplem, v istem slogu kot sva ga začeli :)

Za malo boljšo predstavo so tu še fotke.
Mateja, upam da si uživala! :)

LP

Na jug, na jug!!

Ja, še en izlet, tokrat bolj velikopotezno, saj ni bil v moji organizaciji. Jaz bi raje šla na sever :P
ESN Utrecht, Erazmus študenstka organizacija, je orgnaizirala t.i. Discover Holland Weekend, izletek na skrajni jug Nizozemske, ki je trajal dva dni. zraven je šlo toliko spremljevalcev, da sem se počutla kot v vrtcu :)

Odrinli smo v soboto na vsezgodaj zjutraj (vstat je blo treba, in to med vikendom -.-), prva postaja pa je bil Arnhem, kjer so nam dali tri ure za si ogledati Openluchtmuseum. Kaj je to? Prevedi ime :)
gre za nekakšen park, v katerem so zbrali različne zgradbe iz vse Nizozemske iz različnih obdobij, od mlinov na veter, kmetij, tipičnih nizozemskih hiš, celo cerkev se najde. Ne gre za ponaredke, ampak dejanske zgradbe, ki so včasih stale nekje drugje. še vedno mi ni jasno, kako jim je to uspelo, ampak ideja je huda: na enem mestu je zbrana cela nizozemska zadnjih 200 let. po parku vozi tudi starinski tramvaj, za popestritev pa lahko najdeš tudi čisto prave ljudi, našemljene v oprave izpred XY let, ki prikazujejo kako so včasih delali/živeli (npr. kovač, ki je pred tabo naredil kakšno stvar, ali pa fotograf, ki te je našemil v opravo izpred 60 let in te fotografiral za bajne denarje), ogromno pa je bilo tudi aktivnosti za otroke. seveda ni manjkala niti kmetija z živimi živalmi in pa dečve v nizozemskih narodnih nošah. manjkala ni niti pivovarna (en liter piva 7,5 eur ... halo!), muzej transporta v želežniški postaji (pač še ena od bajt, ki so jih prinesli sem), nek frikiš muzej, v katerem si lahko npr videl raztavo vrečk za bruhanje z letal, zbirko križev, sobo, polimano s članki, ... in pa še delujoča sirarna. Zakon zadeva, malo crepy so bile le lutke v nekaterih zgradbah, ki sicer niso izgledale povsem žive, ampak dost grozne, da sem šla na hitro mimo.
ena od aktivnosti za otroke (ja, tudi to je bilo treba sprobat :P) je bila tudi pobiranje ščink s kitajskimi palčkami ... vsaj za nekaj se je moj trening splačal :P

naslednja postaja tega istega je bil Erlecom, majhna vasica blizu Nijmegena (saj ne da vam to kaj več pove ...), kjer smo si sposodili tandeme in se zapeljali po okolici. zadeva je bila zanimiva prvih 10 min, ko sem še imela veliko dela z ravnotežjem in krmarjenjem, ko pa enkrat skapiraš, gre brez problema. vsaj vožnja, štarti so vse kaj drugega ... če jih sploh preživiš :P Preostanek poti sem se tako zabavala s klepetanjem in absorbcijo prečudovite okolice, za katero stavim, da je ob lepem vremenu še lepša. vozili smo se namreč po nasipu, obdanim s polavljenimi polji, med katerimi je tekla celo plovna reka. območje se imenuje Ooij polder. Saj bi kaj fotografirala, a med vožnjo mi zaenkrat to rata samo z mojim biciklom :)

Prenočili smo v Arcenu, znanem predvsem po pivovarni, v kateri varijo baje najboljše nizozemsko pivo Hertog Jan (Duke Jan), takoj po večerji (naj bi bilo nekaj tipično nizozemskega, ma meni se ni zdelo nič posebnega) pa je bil pub, ki ima direktno pivovodno povezavo s pivovarno, naša prva postaja. sej pivo ni blo slabo, ma kdo sem jaz za to ocenjevat XD
Sledila je wanna be zabava, a folk se je večinoma zaposlil z igranjem družabnih iger in klepetanjem, kar glede na izbor glasbe sploh ni bilo čudno. ibaje ta glasba še ni bila tolk kriza, da običajno v klubih vrtijo še večji poden od tega, kar sem slišala iz več neodvisnih virov, tako da bo že držalo XD ... Nizozemci očitno nimajo okusa za glasbo :P kljub vsemu pa sem se spravla spat šele ob treh ... hvala bogu, da se je ravno ta vikend zamenjala ura na zimski čas, sicer ne vem, kako bi zjutraj vstala, sploh ker zložljiva postelja ni bila med najbolj udobnimi na svetu. še dobro, da so moje biološke kosti vajene vsega hudega, z večglasnih zborovskim smrčanjem pa se kar ne morem sprijaznit.

Naslednje jutro smo se odpeljali v Haler na eno od turističnih kmetij, kjer lahko med drugim igraš Boerengolf, ... hmmm, prevod ... kmetavzarski golf? Gre za Nizozemsko različico golfa, ki jo igraš s pritlikavo nogometno žogo in palico, na koncu katere je tista tipična nizozemska colka ... pač ne morejo iz svoje kože :) in to še ni vse! Igraš na pašnikih okrog kmetije, pri čemer so ti ovira ograje, krave in seveda, kravji dreki! aja, če zadaneš kravo dobiš minus točke, drgač pa običajen golf :) razdelili smo se v dve skupini po pet, pri čemer je vsak udarec zadal drug igralev in smo igrali eni proti drugim. gre bolj za srečo kot kakšno tehniko, še posebaj, če si do kolen v dreku :)

Zadnja postaja je bil Maastricht, eno najstarejših in najbolj slikovitih Nizozemskih mest. zgrajeno je bilo še pred kristusom in bilo skozi vsa obdobja pomembna in zelo zaželjena postojanska zaradi svoje strateške lege in bližine reke, ki je bila za mesto pomemben vir bogastva. mesto ima kar sve mestni obzidji (tisto iz časov lokostrelcev ni bilo najbolj primerno za čase topov :)) in več kot cerkva. mesto najprej deluje nekam domače, saj stoji na hribčku, dokler ti vodička ne pove, da je tisti hribček pravzaprav kup smeti, ki se je vsa ta leta nabiral v mestu, folk pa je očitno kar zidal čez. v centru mesta lahko vidiš posledice dvigovanja terena ... nekatera prva nastropja so postala kleti :) drugače pa zelo lepo mesto, v katerm se prepleta 2000 let zgodovine, polno dragih trgovin in restavracij. Vredno ogleda :)

Aja, pa še fotke. Vzdušje je malo kvarilo vreme (ves čas je neki deževalo, ali pa vsaj rosilo), kar se pozna tudi na slikah. Svetloba pač ni bila tista iz nebes XD

Lep pozdrav :)

China town

Podnaslov bi lahko bil tudi presnete kistajske palčke, ampak nevermind.

Ko sem se odpravljala na Nizozemsko, mi je moja mentorica za diplomo, ki je svoj doktorat delala na tem istem oddelku, na katerem jaz trenutno vegetiram, rekla, da so nizozemci precej zaprti in da strogo ločujejo delo od ostalega življenja, ..ampak se mi zdi, da sem o tem že enkrat pisala ... ali si pa samo mislila da pišem ... Kakorkoli, tale oddelek je očitno svetla izjema te male dežele (ja, krvavo se zavedam dejstva, da je slovenija še enkrat manjša): posojenemu kolesu in palačinkam je namreč sledila še večerja v kitajski restavraciji. in to ne katerikoli, tri nizozemske gore smo premaklni in šli jest v Den Haag :) (in ja, kitajske restavracije lahko najdeš tudi v Utrechtu XD).
8 ljudi se nas je napokalo v dva avta in po uri in pol zastojev in rdečih luči smo se srečali z May Young (mojo mentorico), njenim fantom in prijateljico (ki je med drugim ljubiteljska fotografinja, tako da sva si imeli ogromno za povedat :)) sredi ne tako majhne kitajske četrti Den Haaga. V bistvu je tako velika, da smo restavracijo iskali z dvema GPSoma :)
in seveda je bilo tako, kot se za pravo kitajsko restavracijo spodobi (če mene prašaš še preveč ... ) sedeli smo za veliko okroglo mizo, na sredi katere je bil velik vrteč pladenj, vsak pa je dobil majhen krožniček, skledico, šalčko za čaj in seveda kitajske palčke ...

∏&%#?$⅝↓†¿~*!!!!!

Saj enkrat sem se že ukvarjala z njimi, ma se je tako klavrno končalo, da sem vse skupaj potlačla in se ne spomnim niti kdaj :P In sedaj sem sedela za mizo, ki se je vse bolj zvijala pod obilico različnih jedi, ki so jih prinašali (May Young je v naprej naročila dobesedno cel menu), z dvema palčkama v roki in lačna za umret. in ja ... greš in nabodeš prvo stvar, ki je dovolj kompaktna, da pri tem ne razpade XD Je pa precej frustrirajoče, imet nekaj dobrega na krožniku in ne bit sposoben tisto spravit v usta, ne da bi pri tem polovico izgubil po poti, ali pa izgledal kot neandertalci ...

Ne vem kaj sem jedla (sej so povedali, ma kdo zastopi kitajsko ...), ma vse je bilo fuuul dobro (ok, razen piščančjih nogic, pri čemer mislim spodnji, ne zgornji del noge ... tisto je blo malo crepy) in do glavne jedi smo bli že vsi siti, kaj šele da bi kdo imel še kaj placa za sladico ... ampak na koncu ni ostalo nič.

Sicer mojih frustracij s palčkami ljudje večinoma niso delili, saj so jih vsi že vsaj enkrat držali v rokah, a na koncu je bila miza kljub temu bolj svinjska kot po kakšni srednjevečki pojedini. pa ne samo zaradi izgubljanja stvari na poti od sklede na vrteči plošči do krožnika, tu je očitno navada, da stvari, ki niso za pojest (npr. kosti, ali pa kar pač ni dovolj dobro), daš kar na mizo. In ta je bila na koncu taka, da me je bilo kar stram, pa četudi je bila samo ena enajstina umetnine moje delo.

Preobilni večerji je sledil nočni sprehod po mestu, ki je, morem rečt, zelo lepo, folk pa ni mogel iz svoje kože, tako da smo ob enajstih in pol zvečer šli še na eno kofe. Kdaj smo prišli domov,in kdaj sem zjutraj vstala raje ne bom omenjala ... spomini so še vedno boleči :P


Drugače pa imam sedaj čisto svoje chopsticks, da lahko malo po malo treniram za naslednjič. kolk so prijazni XD