Evo, še zadnja uradna objava. Roadtrip proti domu :) Aljaž pravi 1242 km in ker ob vsem navdušenju, ko so se noge dotaknile slovenskih tal nisem pogledala na števec, mu bom kar verjela. Roadtrip je bil ZAKOOOOOON!!!! gre še kdo naslednjič zraven?
Jutro se je začelo z dežjem.
Iz katerega je ratala cela poplava in če temu prišteješ še nadvse obzirne voznike, ki te najprej prehitijo, ker pač 160 km/h očitno ni dovolj hitro in ti zapeljejo tik pred nos, da te povsem zalije. Pol pa improviziraj za volanom :)
Da ne bo kdo spuščal komentarjev o majhnem avtu ...
GPS - tak ful zakon, dela tudi če pozabiš baterije nafilat :)
Jap, dolgovi. Ponovno. Zadnjih nekaj dni sem se intenzivno ukvarjala s poročilom, saj sem ga čisto iskreno želela končati pred odhodom. In uspelo mi je zadnji dan! tako da se lahko pohvalim, da imam vso besedilo za diplomo spisano. manjkajo samo še slovenske formalnosti.
kakorkoli. svojo kariero v Utrechtu sem začela in končala z zagovorom doktorata. tokrat je bil to eden od bivših sodelavcev, ki je lab zapustil malo preden sem prišla, kljub temu pa se je občasno še motal po hodnikih, tako da sem Andriesa celo poznala. Nehote sem postala uradni fotograf, tako da si lahko tokrat pogledate nekaj slikc, kaj se je dogajalo pa preberete tu.
Najgrozneši pogled :) Med samo ceremonijo in točo vprašanj ni bilo dovoljeno slikati, tako da sem si dala malo duška prej in kasneje.
Jos (moj uradni delovni mentor, levo), podeljuje plaketo Andriesu
Sledi slavnostni govor, v katerem mentor (Marc, stoji) zapoje hvalo kandidatu in tako opraviči njihovo odločitev, da ga povišajo v doktorja znanosti.
Sledila je zakuska v bližnji gostilni, ki je baje trajala še dolgo v noč, sodelavci v laboratoriju pa so mu pripravili celo predstavo: zapeli so nekaj predelanih pesmi ob ploskanju in vuvuzelah ter mi izročili darila.
Dobro je vedeti če želiš biti znanstvenik (jaz sem to na žalost opazla šele predzadnji dan, sicer bi bilov se veliko lažje :))
Felt's law of the lab: never repeat a successful experiment
Murphys logical law: Logic is a systematic method of coming to the wrong conclusion with confidence
Harward law: Under the most rigorously controlled conditions of pressure, temperature, volume, humidity and other variables, any experimental organism will do as it damn pleases
Sounders Discovery: Laziness is the mother of 9 inventions out of 10
Freemans law: Nothing is so simple it cannot be misunderstood
First lae of lab work: Hot glass looks exactly the same as cold glass
Ralph observation: It's a mistake to allow any mechanical object to realize that you are in a hurry
Allens Axiom: When all else fails, follow instructions
Zdej si upam... ko me ne bo več u Utrechtu, če se slučajno kdo iz laboratorija spravi tole prevajat :) Pa tudi sedeč za računalnikom med pisanjem poročila prav veliko lab kiksov ne morem več naredit, če mi pa rata na daljavo, pol bo pa, kot bi Jos reku, Nature paper!
5. PEI pipetirala na FuGene način: v samem začetku svoje kratke kariere sem se med drugim ukvarjala tudi z optimizacijo metode za transfekcijo s PEI delci. Kot vsak veliki navdušenec sem vedno delala več stvari hkrati in zgodilo se je ... namesto po vrsticah, sem začela pipetirat po stolpcih in se čudit, kako je možno, da mi vedno zmanjka pripravljene mešanice. Ijao.
4. Še neizmerjene plošče pustila na mizi: bilo je tistega lepega dne, ko smo se na večerja odpravljali v kitajsko restavracijo v Den Haag. V vsej evforiji in skrbeh, da me slučaj ne pozabijo, so plošče za poskuse, frišne iz hladilnika, ostale na mizi, namesto da bi romale nazaj na -20oC. to se mi je posvetilo 6 ur kasneje, ko smo se okrog polnoči vračali nazaj v Utrecht. In seveda si nisem mogla kaj, da ne bi vdrla v fakulteto in po tistih strašljivih, temnih laboratorijih iskala najprej plošče, pol pa še zmrzovalnik. izkazalo se je, da materialna škoda ni nastala. Fjuš :)
3. Slabo zaprla flaško X-Gala in tisto smrdljivo stvar polila po -80oC skrinji. sej ne da je drgač z njo treba delat v rokavicah in lih tolk da ne v temi .... Še dobro, da sem pripravila malo več in je ostalo še dovolj za poskus :)
2. Pozabla vse kontrole pri poskusu. Pač, navdušenje ob načrtovanju poskusa je bilo na višku, pamet pa na minimumu :) Jos seveda ni mogu skrit navdušenja :)
1. Zgrešila stekleničko v hladilniku. Sej ne da je imela drug napis, je bla druge brave in druge velikosti -.- In seveda se nisem dva dni pozabla čudit, zakaj raztopina ne dela kar bi mogla XD
Ampak po vsem tem, se tolažim z modrimi besedami Dr. Gregory Housa:
Od diplome lahko tudi glava boli ... Še dobro, da sem zadnjič sprmenila barvo okvirčkov, ker če rečem da je vse zeleno zveni veliko bolš, kot če je vse rdeče :)
Je pa lepo videt uspel poskus, ko pri mentoci sprožiš napovedano reakcijo :P
Saj bom, saj se bom vrnila nazaj k delu, samo da vročina zaključi svoj obisk in se mi roke nehajo toliko trest, da bom zadela kakšno pravo tipko. Očitno me čaka podaljšan vikend :)
sej ne bi nič rekla, če ne bi dobila umazane in smrdljive sobe, v kateri je bilo polno stvari polomljenih ali nedelujočih, in da sploh ne omenjam skupnih prostorov, ki so izgledali, kot da so zadnjih nekaj let tu živeli šimpanzi -.-
Zadeva je zaradi lenobe prepisana iz dnevnika, tako da se opravičujem za odvečne detajle ^^
5.2.2011, sobota jap, vikend je, ma budilka je vseeno zvonila ob osmih. začuda sem kar enostavno vstala, glede na včerajšnje ponočevanje pred računalnikom. po običajnem jutranjem protokolu sem se z biciklom odpravila na faks. glede na to, kolk je piskalo in zavijalo celo noč, sem upala, da se bo veter do jutra malo pomiril, a očitno bodo moje lepe želje upoštevane kdaj drugič. in ja, zadnji del poti skozi kampus sem šla kar peš, da me ne bi odneslo skupaj z biciklom. v pisarni sem bila sama (hvala bogu so vsaj vsi drugi normalni XD), tako da sem pol ure preinkubacije izkoristila in si sprintala drug del Twilighta in zemljevid centra, na katerega sem označila pozicije trgovin, v katerih lahko izkoristim darilne bone, ki sem jih za božička dobila od fakultete (podčrtna opomba: 35 eur ni slabo za študenta na izmenjavi :P). po stimulaciji plošč sem se namreč z busom (ja, veter me je naučil lekcijo) odpravila do centra in začela svoj iskalno/nakupovalni pohod. seznam trgovin je bil sicer dolg, a zame večinoma nezanimiv, tako da sem si že doma v glavo zabila, da bom pogledala za kakšno športno opremo ali pa za knjigo, ki jo iščem že nekaj let. sedaj pa ne vem, ali ne znam bit dober potrošnik niti, če mi stvari mečejo v hrbet? po obiskanih vseh trgovinah s seznama namreč še nisem našla ničesar, kar bi vsaj izgledalo zanimivo. športne trgovine so me na veliko razočarale, saj ta kolesarski narod očitno igra samo tenis, nogomet in smuča (!?!?!), ter seveda na veliko hodi v fitnes (osebno sem iskala kolesarsko opremo). v knjigarni seveda moje knjige niso imeli, če bi jo naročila pa bi z mojo srečo prišla šele po mojem odhodu, knjige, ki sem jo iskala v Larinem imenu pa niti v bazi niso imeli, lol. vmes sem se ustavila še v par cunjastih trgovinah, samo da sem se prepričala, da je letos moderen obup z volančki. ker CDjev in filmov nisem hotla nabavljat (DL je zastonj in po pravici povedano tudi bolj komot), romanov in drugih zgodbastih zadev, ki jih prebereš enkrat in zavržeš, še manj, sem končala na računalniškem oddelku in po pol ure govorjenja sama s sabo prišla do zaključka, da mogoče knjiga o Photoshopu CS5 pa le ni tako slaba ideja. sedaj samo čakam na lepe čase, ko bom imela čas sprobat njeno vsebino :P moja zadnja postaja je bila cvetlična tržnica, kjer sem zaman poskušala babici izpolniti željo in ji prinesti čebulo roza amarilisa. ker mi je ostala še cela ura, sem se peš odpravila po trasi busa 11, malo za zapravit čas, malo za se razgibat in malo za potešit firbca, kje se konča cona (opomba: glej objavo o javnih pravozih) - čisto na robu mesta, kdo bi si mislil :) na faks sem kljub vsemu obotavljanju prišla slabo uro prezgodaj, ki pa sem jo izkoristila za kosilo, FB in urejanje sprintane knjige. po povratku domov sem zaradi vsega vetra seveda fasala glavobol, tako da je moja produktivnost precej padla, kljub temu pa sem skupaj spackala nekaj grafov za diplomo. sem pa danes spoznala novo resnico o sebi in moji samokontroli :) čisto komot lahko živim na veke vekov z vrečko čipsa z okusom paprike na mizi, ma niti Chuck Norris me ne more ustavit, ko je enkrat vrečka odprta XD
Pomlad je že tuuuu!!! ((sedaj, ko vas je presunila neizmerna kvaliteta slike, naj omenim da moj 6 let star mobi ni stal 650 eur :)))
Domiselnost znanstvenikov me znova in znova preseneča. saj razumem, da moreš včasih razmišljati na meji realnega, da pogruntaš kaj novega ali pa povežeš kar ene rezultate, ampak določene zadeve še vseeno uvrščam v a vi to resno?! poglavje.
verjetno ste se že vsi sprijaznili, da odkar sta se slavna dvojčka mal zamenjala obliko, so američani tako obsedeni z varnostjo, da se bojijo sami sebe. tako kot si deležen posebne pozornosti, če izvohajo da se v prostem času ukvarjaš s kakšno sumljivo znanostjo, tako so pod nemilostjo oblasti tudi vse globoko zamrznjene bakterije in celice, ki bi si jih znanstevnik v evropi zaželel od znanstvenika ali biznismena v ameriki. če bi tako Janezek v EU od Franca v USA naroču plazmid, ki se običajno prodaja že vstavljen v bakterije, s katerimi se plazmid pomnožuje, bi tisti nič hudega sluteč mililiter bakterij potreboval mivljavžent potrdil, žigov in pečatov, kar je seveda povezano s kupom stroškov, ki jih noben ni pripravljen plačat, glede na to, da tisti plazmid ni vreden niti desetino. tako da ko dandanes naročiš plazmid, dobiš zgolj povsem navadno kuverto, v njej pa en sam list z računom in vsemi ostalimi podatki o plazmidu, na dnu lista pa je s kemičnim svinčnikom narisan krog. OK, in plazmid?! Plazmid je izoliran iz bakterij, skoncentriran in nakapljan v krogec. kar potem janezek naredi je, da krogec izreže, ga namoči v vodo, da se plazmid sprosti, in ga vstavi nazaj v bakterijo.
Raje nisem vprašala, če so vse te nadvse zagnane ameriške oblasti na tekočem, o današnjih plazmidnih smernicah ...
Ko sem že mislila, da bo vikend minil povsem mirno, me je včeraj Rachel po dolgem času spet zvlekla med ljudi. Ok, poslušat muziko v baru bom pa ja preživela, upam samo, da to poslušanje ne vključuje tudi plesa.
Lokal čisto majhen, lično urejen v stilu jazz/blues scene, z odlično akustiko, osvetljeno s svečami, pa še ljudi je bilo znosno ... no, dokler se ni začel nastop. po tistem nisi več mogel do šanka, ne da bi mogel koga ubiti na poti.
tega nisem čisto razumela; band? One man band?! v glavnem, Rupert Blackman s kitaro, ki sta ga na bobnih in še eni kitari spremljala kolega. And now, I'm in love. But not with the frontman (OK, sej če zamižiš in narediš par popravkov zgleda še čisto OK), but with his voice and music :)
Stric je anglež, ki na veliko žanje slavo odkar se je preselil na nizozemsko. Je pa naredil kar fajn biznis, sebi in lokalu :) odličen nastop s cover in lastnimi komadi je popestril s kvizom prepoznavanja komadov in avtorjev, zmagovalec pa je dobil njegov CD (ne, raje en bom povedala, katera je bila naša ekipa :P). in igra zareeeeees odlično! marsikatera njegova predelava je zvenela veliko bolše od originala, škoda samo, da youtube posnetki niti približno ne dosežejo kvalitete, ki smo jo bili deležni včeraj. Globoko priporočam :)
Skrijte se, Leonard Cohen, Rufus Wainwrigh, Jeff Buckley,
jup, I'm back. kaj je že to angleščina? Aja. Sej bo bolš :P Soba me je počakala lih tolk razmetana, kot sem jo pustila (ja, še vedno optimistično čakam, da se bo samo spravlo ... včasih se tudi obrestuje, npr doma, še posebaj če tvojo sobo in the meantime uporablja sestra :P), predvsem pa sem bila vesela svojega prenostnika ... JASNA_LAPTOP_GENESIS, I love you soooo much, tudi zato ker imaš back up kopijo moje diplome, ki jo je lump lump mamin službeni prenoskik zbrisal -.- ja, tudi roža je še živa. tale mala klorofilna zadeva je kar žilava kljub vsemu začetnemu optimizmu :) tolk da veste, KALANHOJE SPLOH NISO TEŽKE ZA GOJENJE, samo zalit jo moreš pozabit ;)
Aja, pa Miklavže je prišel, tačas ko me ni bilo!! Jeeeee! (samo namig, da moreste pakete poslat mesec in pol prej, kot je mišljeno, da pride :P ... in jaz ki sem po krivem obtožla poštarje, da so mi piškote pojedli XD)
P.S. (post-shower) pa še tole: pogrešala bom tuše, ki tekom procesa NE spreminjajo temperature vode in obožujem brisače, frišne z radiatorja :)
Jutro se je začelo z dežjem.
Iz katerega je ratala cela poplava in če temu prišteješ še nadvse obzirne voznike, ki te najprej prehitijo, ker pač 160 km/h očitno ni dovolj hitro in ti zapeljejo tik pred nos, da te povsem zalije. Pol pa improviziraj za volanom :)
Da ne bo kdo spuščal komentarjev o majhnem avtu ...
