It's great to be back ...

I believe I can fly

What I like about flights?... the clouds ...

trenutek, ko se skozi neskončno belino dvigneš nad nov svet in krila letala zarežejo v prostrano pokrajino puhastih hribčkov, ki se nekje za obzorjem prelije v meglice, čez katere sonce steguje svoje rdeče, oranžne in rumene roke. in letiš med tančicami, ki sramežljivo skrivajo mavrico, vse dokler se sonce ne potopi v oblake in za seboj pusti le še žareče lise in svojo pravo podobo popolnega kroga.

Ja, prvič v življenju sem sončni zahod videla iznad oblakov ... nepozabno :)

Aljaž je najdu Utrecht

Skrajni cajt morem rečt, glede na to, da sva se o tem začela pogovarjati že Septembra :) Hvala bogu, da se nizozemci vsake tolko spomnijo organizirat kakšen entomološki simpozij v bližini Utrechta :)

Kakorkoli ... ker moje sposobnosti turističnega vodiča niso doživele nikakršnega preboja (čeprav se moram pohvalit, da je bil tokrat seznam potencialnih porabnikov časa nekoliko daljši), se je morala najina raziskovalna žilica omejiti na Utrecht ... že zato, ker če spiš do desetih pač zmanjka časa za daljše podvige.

z biciklom po zasneženi kolesarski stezi do mesta, pri čemer je zmrznila in odmrla približno polovica prstov na rokah in nogah, čemur je sledil sprehod po centru, ki je zahteval davek še druge polovice prstov. in če je slučajno kateri bil bolj slabo zamrznjen, sva zanj poskrbela med kosilom ob kanalu in hranjenju lokalne perjadi. nekatere race so skoraj tako pogumne kot ljubljanski vrabci - jejo iz roke :)

Je pa zato bil tisti čaj zlata vreden, pa še lokal je bil za razliko od mesta prav lepo božično okrašen :) Pa še na Domtower, da sem si lahko končno naredila banner z zimskim motivom in celo z lastno fotko (prejšnjo je v dobre namene prispevala Kasia), načrtovani večerni sprehod po mestu ob opazovanju lučk, ki niso bile kaj omembe vrednega, pa se je kaj hitro končal v restavraciji na glavnem trgu ob kozarcu kuhanega vina.

naslednji dam nama je zagodlo vreme, ki se je odločilo s 30 cm snega nizozemsko odrezati od sveta... in same sebe. kolesarske so bile globoko pod snegom, avtobusi/vlaki/letala niso vozila, tako da sva se odločila popasti lenobo in ostati doma - gazit do centra bi bilo samomorilsko :) ... kot se je izkazalo zvečer, ko smo na žuru za rojstni dan cimre od Rachel slavljenko čakali kar uro in pol ... pač, s kolesom je šla v center :)

Za nevernike, še dokazno gredivo.

Zaradi lenobe moram tokrat napisati LP iz NG :)

I'm going home, baby!

Hladilnik spraznjen
soba popucana
roža zalita
kufer spakiran

I'm going home, baby!

Kusudama project: DONE

Jej, končno, tole se je pa vleklo :) na žalost se je nekaj fotografij izgubilo v procesu (ja mama, sej vem da bi mogla takoj spravit tja kot spada), a mislim, da preživele dovolj nazorno pokažejo, zakaj sem tako vesela, da je fertik :)

Stage 2:

Stage 3:

Stage 5:

Skupaj je bilo narejenih 19 kusudam, se pravi zvitih 1140 listkov, veliko rožic in na pol zvitih listkov pa se še valja po škatlah in čaka na boljše čase, ko me bojo spet zasrbeli prsti. Vse razen ene žoge so že končale pri izbranih lastniki :)

Če so slučajno koga zasrbeli prsti, so navodila tule.

LP

-11oC

Kje je globalno segrevanje, ko ga človek rabi?

Toliko o milih zimah ...

Posledice snežnega viharja; impozantno za gledat (skozi okno), a raje ne za doživet :)
Vseeno pa moja pot domov še nikoli ni bila tolk luša ... OK, je bila, samo sem bila brez fotoaparata :)








Hehe, tole bo fotoblog ratal :)

LP